Omemba: Roman Kuhar

»Vulve in vagine načeloma naša učna gradiva ne ločujejo in vulve se praktično ne omenja.«

»Dijaki so zelo hvaležni za informacije, tudi oddelki, ki biologije niso imeli v svojem programu, me prosijo za te ure. Na koncu jih vprašam, ali so se kaj naučili, ali so izvedeli kaj novega. Naj ob tem navedem izjavo dijakinje, ki je rekla: Vi ste mi dve uri brali misli.«

»Predvsem je treba poudariti, da je spolnost nekaj, kar počnemo, da je vsem prijetno.«

»Jaz se pogovarjam predvsem s svojimi prijatelji, z družino se mi je neprijetno pogovarjati.«

»Vsaka spolnost brez soglasja je posilstvo ali spolno nasilje.«

»Že samo to, da vpraša, ali si za, mi daje občutek varnosti, in je to zelo privlačno. Jaz imam rada, da me tip vpraša kar naravnost.«

»Bil je prvi gejevski aktivist v Sloveniji, ki je leta 1984 skupaj z Aldom Ivančičem na noge postavil festival Magnus: homoseksualnost in kultura. Sam tega ne bo rekel, ker mu ni pomembno, a v resnici je bil tudi prvi gejevski aktivist v prostoru nekdanje Jugoslavije in vzhodne Evrope.«

»Mislim, da so državne institucije, ki bi morale ozaveščati, zaspale.«

»Ob tem naj spomnim na popolnoma izmišljen konstrukt postabortivnega sindroma, nečesa, kar sploh ne obstaja.«

»Ustvarijo epizodo moralne panike in podajo enostavno populistično rešitev.«

»Vrh ledene gore.«

»Naj živi samostojna in neodvisna Slovenija!«

»Rad bi ugotovil, da smo bili pri tem uspešni, in dobro bi bilo, če bi na tak način mlada slovenska država storila tudi svoje prve korake.«

»Le če smo Slovenci svobodni kot ljudje in kot narod, moremo dati svoj ustvarjalni prispevek in prevzeti svoj del odgovornosti za demokracijo in mir v tem delu sveta in s tem za nastajajočo enotnost Evrope.«

»Zdaj, ko smo stopili ta odločilni zgodovinski korak, morajo naša ravnanja voditi le razum, demokratičnost, spoštovanje do drugih in zvestoba najboljšemu demokratičnemu in humanističnemu izročilu slovenskega naroda.«

»V javnost je vodstvo dalo podatek, da bo do akta osamosvojitve prišlo 26. junija, saj so si s tem kupili nekaj časa in miru.«

»30 let je dolga doba, šele ko pogledaš vse te dosežke in mejnike, ugotoviš, kaj vse se je v tem času spremenilo.«

»BDP se je v teh 30 letih realno povečal za 91 odstotkov, nominalno pa za dobrih 3000 odstotkov.«

»Nobena človekova pravica ni izborjena za vedno in zrcalo, ki ga kaže civilna družba, je vedno potrebno.«

»Volilna udeležba je čez leta začela pešati, vzroki so različni.«

»Slovenija se je osamosvojila, ker v Jugoslaviji ni bilo več mogoče živeti, ker so to dopuščale mednarodne razmere in ker so jo ogrožali notranji procesi v Jugoslaviji, predvsem Miloševićev režim.«

»S postavitvijo pesmi v javni prostor, na ulico, se na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pridružujemo glasovom kritične javnosti, ki opozarja na nedopustne kršitve človekovih pravic, nepotrebne zamejitve naših temeljnih svoboščin, ki se izvajajo v imenu reševanja epidemične krize, in posledično poglabljanje neenakosti v družbi.«

»Zdaj je skrajni čas, da šolska politika reševati tudi položaj študentk in študentov ter začne obravnavati negativne učinke zaprtja fakultet.«

»Naj politika v dialogu z univerzami ter strokovnjakinjami in strokovnjaki na področju izobraževanja vzpostavi strategije reševanja nastale situacije in predvsem posledic, ki so že tu in se bodo v prihodnje le poglabljale, če jih ne bomo pravočasno obravnavali.«

»V epidemični krizi ostajajo pozabljena družbena skupina.«

»Študijski proces, ki se tako rekoč že vse študijsko leto izvaja na daljavo, za sabo pušča študentke in študente, ki se srečujejo z vse več psihičnimi in tudi popolnoma eksistencialnimi težavami.«

»Komaj skrpamo izmene. Imam dva zdravnika s Hrvaške, ki pa ne bosta mogla delati, ker ne bosta opravila izpita iz slovenščine. Ne zato, ker ga ne bi hotela, ampak ker ga država ne omogoči.«

»Mi potrebujemo vsakega zdravnika, že tako smo povsem obremenjeni. Pri nas je 17 zdravnikov in od teh so trije ali štirje ves čas v karanteni, eni so dežurni, eni so na covidnih oddelkih. Komaj skrpamo izmene. In zdaj imam dva zdravnika iz Hrvaške, ki pa ne bosta mogla delati, ker ne bosta opravila izpita iz slovenščine. Ne zato, ker ga ne bi hotela, ampak zato, ker ga država ne omogoči.«

»In bodo prav tako morali iti. Torej, to, kar smo postavili v zadnjih dveh, treh letih s skupnim trudom vseh, ki so bili udeleženi, lahko zdaj propade zaradi izpita iz slovenščine. Pa kaj se gremo?!«

»Težava torej ni v izpitu, saj ta sledi mednarodno določenim standardom znanja, ki veljajo za vse evropske jezike, odprto pa ostaja vprašanje, na kakšni ravni zahtevnosti bo država zahtevala znanje jezika za zdravnike in zdravnice.«